Die Helle kommt von unten

Svetloba prihaja od spodaj

Svetloba prihaja od spodaj,
telo ob tvojem spi in ne vidi,
kako preži zunaj, razbija po oknih,
tiplje pod vrati,
polzi iz tebe.

Tvoje telo je hladno in zvito
kot pregorela žička v steklenki,
negibno mežika v ostrem ritmu
(predstavljaj si tak res natančen svetilnik)
zaspanim krmarjem na čezoceankah.

Svetloba prihaja od spodaj.
Ni vedela, da sem kresnica, a da imam
tudi dolge tipalke in gnezdo iz voska –
na prstih mi piše, a ni opazila.

Morda nosim v rokah, karkoli že ljubi,
a bolj verjetno imam le kremen in trske
in ne znam z njimi, da bi bile ogenj.

Kljub temu se v spanju obrne, izreče ime
in si me vzame, četudi se
luč ne hrani iz luči.

Nato skupaj dolgo,
zasoplo igrava
na kožo zraka, da
žari v noč s temotnim sijajem in
preseva počasi v gostem polmraku
njeno telo luč iz teme.

»Zaspi, zaspi nazaj,« ji šepečem,
naj oslepi, nemo prosim, naj nikdar ne vidi,
kaj sem v resnici, in naj ne razume,
da nič, kar imam, ni zares moje,
ker vse, vsa lepota,
kakor svetloba,
prihaja od spodaj.

Anja Golob: ab und zu    neigungen. Wien: hochroth 2015.

Anja Golob (2017): Die Helle kommt von unten. In: p/art/icipate – Kultur aktiv gestalten #08 , https://www.p-art-icipate.net/die-helle-kommt-von-unten/